Cepljenje proti pljučnici

Bakterija Streptococcus pneumoniae ali krajše pnevmokok je med najbolj pogostimi povzročitelji bakterijskih okužb, posebno med otroki, mlajšimi od dveh let in starejšimi od 65 let. Najtežje pnevmokokne okužbe so meningitis, sepsa in pljučnica. Tovrstne okužbe so pogostejše v hladnejših mesecih leta, ko je tudi več prehladnih obolenj in gripe. Pogosto najdemo pnevmokoke v nosno-žrelnem protoru zdravih ljudi. Običajno je veliko večja verjetnost, da so bacilonosilci majhni otroci, redko kdaj odrasle osebe.

Tokrat se bomo malo bolj osredotočali na pnevmokokno pljučnico, ki se začne nenadno z mrzlico, visoko vročino in splošno prizadetostjo, prav tako se pa pri bolniku pojavijo kašljanje, težko dihanje in gnojno izkašljevanje.

Pred pnevmokokno pljučnico se lahko zavarujemo s cepljenjem. Optimalna zaščita je sestavljena iz cepljenja s konjugiranim 13-valentnim cepivom, po najmanj osmih tednih oseba prejme še 23-valentno polisaharidno cepivo.

Za veliko večino starejših zadostuje cepljenje enkrat v življenju, sicer je pa cepljenje priporočljivo za celotno populacijo. Cepi se celo leto, izvajamo pa cepljenje proti različnim tipom pnevmokoknih pljučnic.

Najpogostejši neželen učinek po cepljenju je lokalna rdečina in bolečina na mestu vhoda. Cepimo v mišico nadlahti.