Domov / Diagnostika / Gleženjski indeks

Gleženjski indeks

Merjenje gleženjskega indeksa je hitra in neboleča preiskava, ki se opravlja predvsem za odkrivanje periferne arterijske bolezni ter oceno prehodnosti arterij v spodnjih okončinah. Gleženjski indeks je eden od pomembnih napovednih dejavnikov srčno-žile ogroženosti.

Gleženjski indeks je razmerje med sistoličnim krvnim tlakom v gležnju in sistoličnim krvnim tlakom v nadlakti. Pri zdravi osebi je vrednost gleženjskega indeksa med 0,91 in 1,4.

Periferna arterijska bolezen (PAB) je kronično stanje, pri katerem pride do zoženja ali zamašitve perifernih arterij, predvsem v spodnjih okončinah, zaradi ateroskleroze (nalaganja maščobnih oblog na notranjo steno arterij).

Najpogostejši vzrok je ateroskleroza, le to pa pospešujejo:

  • kajenje,
  • sladkorna bolezen,
  • povečana telesna teža,
  • zvišan krvni tlak,
  • zvišana vrednost skupnega holesterola,
  • zvišana vrednost trigliceridov.

Značilni znaki periferne arterijske bolezni so:

  • krčevite ali stiskajoče bolečine v nogi, ki se poslabšajo med telesno aktivnostjo, med počitkom pa prenehajo (pri napredovali bolezni so bolečine v nogi že med mirovanjem),
  • šibkost mišic oz. šibkost v nogah,
  • občutek mrazu in hladna koža,
  • stanjšana koža,
  • bleda in lisasta barva kože,
  • spremembe v poraščenosti,
  • zadebeljeni nohti,
  • rane, ki se slabo celijo,
  • slabo tipni ali odsotni stopalni pulzi.

Bolezen je tako imenovani tihi ubijalec, saj je lahko prisotna tudi brez vidnih simptomov. Ti se pojavijo šele, ko pride do 70% zamašitve. Periferna arterijska bolezen povečuje možnost za nastanek možganske kapi ali srčnega infarkta.