Merjenje gleženjskega indeksa


Meritev gleženjskega indeksa je preprosta in neboleča preiskava za odkrivanje bolezni žil na nogah. Je eden od pomembnih napovednih dejavnikov srčno-žile ogroženosti.


Periferna arterijska bolezen povzroči, da so arterije spodnjih okončin slabše prehodne ali se celo povsem zaprejo.


Najpogostejši vzrok je ateroskleroza, le to pa pospešujejo:

  • kajenje,

  • sladkorna bolezen,
  • povečana telesna teža,
  • zvišan krvni tlak,
  • zvišan skupni holesterol,
  • zvišani trigliceridi.

Značilni znaki periferne arterijske bolezni so:

  • krčevite oz. stiskajoče bolečine v nogi, ki se poslabšajo med telesno aktivnostjo, med počitkom pa prenehajo;

  • pri napredovali bolezni so bolečine v nogi že med mirovanjem;

  • šibkost mišic oz. šibkost v nogah;

  • občutek mrazu, hladna koža;

  • stanjšana koža;

  • barva kože je bleda in lisasta;

  • spremembe v poraščenosti;

  • zadebeljeni nohti;

  • rane, ki se slabo celijo;

  • slabo tipni ali odsotni stopalni pulzi.


Bolezen je tako imenovani tihi ubijalec, saj je lahko prisotna tudi brez vidnih simptomov. Ti se pojavijo šele, ko pride do 70% zamašitve. Periferna arterijska bolezen povečuje možnost za nastanek možganske kapi ali srčnega infarkta.


Gleženjski indeks je razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlakti. Pri zdravi osebi je gleženjski indeks med 0,91 in 1,4.