V Sloveniji za klopnim meningoencefalitisom vsako leto zboli med 200 in 300 ljudi. Ker zdravila za zdravljenje bolezni ni, je cepljenje edina učinkovita zaščita pred KME. Zato cepljenje svetujemo, pravijo zdravniki. Pa ga res? In zakaj kljub temu ostajamo na nizki precepljenosti in kako to premagati, smo se pogovarjali z Barbaro Peče Breznik, dr. med.,dr.dent.med., specialistko medicine dela, prometa in športa.

Verjamem, da bi morali zdravniki delovati bolj proaktivno. Ne samo čakati na vprašanja pacientov, ampak aktivno svetovati cepljenje vsem, ne samo tistim skupinam, za katere vemo, da je zanje priporočljivo in da bi jim koristilo. Ne samo pri KME, tudi na drugih področjih.

Na medicini dela moramo seveda poskrbeti za cepljenja po priporočilih in po ocenah tveganja za posamezna delovna mesta . Na primer pri določenih poklicih, ki se opravljajo na prostem (gozdarji, geodeti, gradbeni delavci…). Ampak če me vprašate za osebno mnenje, mislim, da bi pri KME morali biti cepljeni praktično vsi ljudje. Veliko smo na prostem, smo športen narod,  otroci so veliko zunaj, hodimo v naravo,tabore,… Torej smo več ali manj vsi ogroženi, tudi sredi Ljubljane.

Slovenci naredimo tisto, kar je obvezno in predpisano.Kjer moramo pokazati samoiniciativnost in če moramo še plačati,smo precej manj zinteresirani,čeprav vemo,da bi nam koristilo. Zato so stopnje precepljenosti pri prostovoljnih cepljenjih praviloma nizke.Cena enega odmerka je cca.30,00 eur,potrebni so za bazično cepljenje trije.Če je povprečna slovenska družina štiričlanska in bi želeli preventivno cepiti vse , je cepljenje kar velika obremenitev družinskega proračuna.Vendar mislim,da je zdravje najpomembnejše !

Poleg finančnega vidika zgodbe je seveda pomembno tudi to, koliko smo o posamezni bolezni in njenih posledicah ozaveščeni. V preteklosti okuženih klopov ni bilo toliko, sedaj pa je razširjenost praktično pandemična po celi Evropi, tudi v Sloveniji praktično ni več razlik med regijami. Klopa lahko dobite že sredi Ljubljane, ni potrebno več iti v naravo ali v gozd.

Pri mlajši populaciji na srečo beležimo nekoliko bolj blage poteke bolezni, pri starejši populaciji pa je zdravstvenih komplikacij več in pogosto ostanejo bolj ali manj hude posledice,ki so trajne in lahko zelo zmanjšajo kvaliteto življenja .

Na leto v Sloveniji za KME zboli skoraj 300 ljudi, kljub naporom, ki so bili zadnja leta vloženi v ozaveščanje o bolezni in njenih posledicah ter o učinkovitosti cepljena za preventivo.

Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa povzroči vnetje možganskih ovojnic, lahko tudi hrbtenjače, tako da lahko pride tudi do invalidnosti. Če si  ljudje fizično opomorejo, ostanejo pogosto motnje koncentracije in pozornosti. Gre pravzaprav za veliko finančno breme za zdravstveni sistem, saj zdravljenje KME v praksi pomeni lahko tudi eno leto na Infekcijski kliniki, bolniško odsotnosti in dolgotajno vračanje v delovni proces , lahko spremenjeno delazmožnost,trajno invalidnost.

Ljudje pogosto niso seznanjeni s hudimi posledicami posameznih bolezni, že zaradni navadne gripe v Sloveniji vsako leto umre več dest ljudi,pa gredo take informacije kar malo mimo nas,tudi mediji jim ne posvečajo večje pozornosti.  Mislim, da bi dobre komunikacijske akcije morale biti bolj podprte in skoordinirane  s strani države, ne da so razdrobljene in prepuščene farmacevtskim podjetjem in občasnim akcijam posameznih zdravstvenih domov,lokalnim ZZV  - jem , občinam in nenazadnje tudi nam  - zdravnikom cepiteljem.

Mnogi  pacienti imajo strahove in dvome glede cepiv in s tem se moramo soočiti, pojasniti dejstva, predlagati… nikakor siliti, seveda. Vzeti si čas, drugače ne gre. Morda v zadnjem obdobju še toliko bolj,saj mediji praktično dnevno objavljajo negativna sporočila ,ki niso podprta s študijami, pa tudi negativne objave na socialnih omrežjih niso nepomembne.Po mojih izkušnjah ljudje pogosto niso cepljeni iz enostavnega razloga neinformiranosti in nezinteresiranosti za prostovoljna cepljenja ali pa enostavno pozabijo,da smo lahko za nevarne bolezni ogroženi tudi v domačem okolju.. Niso nujno vsi necepljeni apriori prot cepljenju.

Cepiva proti KME so že ťstaraŤ in vrna. V mojih 25 letih dela in veliko cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu ni bilo resnejših zapletov . Cepljenje vsekakor priporočam, zlasti ker smo res vedno bolj in vsi skupaj izpostavljeni tveganju , da se s pikom klopa okužimo in zbolimo. Pa ne samo, ko smo doma.

Seveda, vendar v mislih nimam samo eksotičnih destinacij. Kadar potujemo v oddaljene kraje se običajno pozanimamo katera cepljenja so priporočljiva in se večinoma  tudi odločimo za preventivna cepljenja.  Ali ste kdaj pri prehodu čez avstrijsko mejo pomislili, da boste v tudi  Avstriji izpostavljeni KME? Tveganje je v tej državi zelo visoko. Avstrijci so sicer ogromno naredili na precepljenosti svojih državljanov prav proti KME, ampak če vi tja pridete necepljeni, ste nezaščiteni. In morda ne veste, da imajo v Avstriji sicer visoko precepljenost proti KME (85-odstotno), pa zelo nizko za otroške nalezljive bolezni – npr. ošpice. Priporočljivo je tudi cepljenje proti hepatitisu A in B.

Nikakor ne smemo pozabiti tudi na nas – zdravstvene delavce.. Tudi mi moramo biti preventivno cepljeni, že zaradi poklicnih tveganj. Mislim pa, da ljudje  oz. pacienti  takoj začutijo, če  promoviramo cepljenje, sami pa v to ne verjamemo in nismo cepljeni. Torej je potrebno najprej razčistiti pri sebi !

Pri KME se je zdaj zgodila še ena situacija, ki bo verjetno načela vprašanje zaupanja.

Na slovenskem trgu sta spet  na voljo dve cepivi različnih proizvajalcev,tako se v praksi zgodi , da so pacienti cepljenje začeli z enim cepivom, nadaljevali oz. končali pa z drugim. Kot veste, moramo proti KME  cepiti trikrat znotraj enega leta, nato pa obnavljamo cepljenje vsakih 3 do 5 let z enim  poživitvenim odmerkom . Ljudje opazijo razliko v nalepki v cepilni knjižici in jih skrbi,da so dobili napačno cepivo oz. da bi zaradi zamenjave cepiva lahko imeli zdravstvene težave.Do takih situacij prihaja zlasti kadar so bili ljudje cepljeni v okviru večjih organiziranih akcij ali kadar  proizvalajalec akcijsko ponudi cepivo proti KME po zelo ugodni ( znižani ) ceni – običajno pred potekom kadence.

V takih primerih se sprašujemo o varnosti menjave in učinkovitosti samega cepljenja. Imamo podatke iz raziskav, ki kažejo, da če sta prva dva odmerka cepiva proti klopu istega proizvajalca , tretji odmerek pa zamenjamo z drugim, dosežemo enako stopnjo zaščite, kot če bi  cepili z vsemi tremi odmerki s cepivom istega proizvajalca. Ti podatki so pomembni  zato, ker se je v preteklosti na področju cepiv za KME že zgodilo, da eno izmed cepiv nekaj časa ni bilo na voljo, zato je bilo treba nadaljevati cepljenje s cepivom drugega proizvajalca,da smo lahko dosegli primeren nivo protiteles proti KME.

Nimamo pa podatka, kaj bi se zgodilo, če bi cepivo menjali že po prvem odmerku. Mislim, da je to sicer verjetno varno, ne vemo pa, ali bi tako dosegli ustrezno stopnjo protiteles. Takih raziskav namreč  še nimamo.

S strokovnega stališča torej to ni težava.

Moje osebno mnenje je, da zna biti nastala situacija za ljudi neprijetna. Ljudje se bodo vedno spraševali in dvomili, ali je takšna menjava varna in ali je ob njej dosežena ustrezna zaščita. V razmerah, ko mnenje laične javnosti cepljenju ni nujno zelo naklonjeno, ko imamo veliko različnih, tudi napačnih informacij v javnosti, se mi ne zdi smiselno vnašati med ljudi še dodatno zmedo. Zato sama, če se le da, cepim z istim cepivom vse potrebne odmerke bazičnega cepljenja in tudi revekcinacijske odmerke .

V  primeru zamenjave cepiva gre za precejšen izziv spremljanja neželenih učinkov, kot vedno, kadar preklapljate bolnike med različnimi zdravili ali cepivi. Če bi se zgodilo kaj resnejšega, bi težko z gotovostjo pripisali neželeni učinek enemu izmed cepiv in bi lahko samo ugibali katero cepivo je povzročilo neželeni učinek. Tako se nehote lahko povzroči dodatno nezaupanje pri ljudeh.

Absolutno. Mogoče so odrasli malo manj pozorni, mamice z otroci, sploh majhnimi, pa zagotovo. Psihološki učinek in strah ni zanemarljiv, zato si je potrebno res vzeti čas za pojasnilo, če se odločimo za morebitno menjavo cepiva . Zaupanje niti v zdravila ali cepiva , niti v zdravnike ni več samo po sebi umevno.

Menjava cepiv je po raziskavah varna, saj sta obe cepivi, ki sta trenutno na trgu, skoraj enako izdelani. Med njima ni večjih razlik v principu izdelave, niti v cepilnih shemah, v učinkovitosti.

Čisto nobenih razlik?

Seveda je  razlika, saj sta cepivi izdelani na različni osnovi.Po raziskavah je  cepivo FSME  nekoliko učinkovitejše od Encepurja, ker so pri cepljenih otrocih na primer zabeležili nekoliko višjo seropozitivnost in persistenco protiteles. Tudi pri starejših od 65 let je bila zgodba podobna. Nekaj manj je bilo po študijah pri cepivu FSME tudi neželenih učinkov v obliki reakcij na mestu vboda. Dejstvo je tudi, da cepivo FSME vsebuje vse znane podtipe virusa KME, Encepur pa dva, ki sta pa sicer za  centralno evropski del najbolj pomembna, zato sta obe cepivi primerni za uporabo v Slolveniji.

Takšne akcije so pozitivne, ker, kot sem že omenila, finančni vidik pri prostovoljnem cepljenju proti KME ni nezanemarljiv. Akcije cepljenja so bile tudi medijsko podprte,tako se je govorilo in pisalo o bolezni in posledicah ,ljudje so se ozavestili. Tako je cepljenje proti KME dobilo nekaj pozornosti kar je dobrodošlo. Odziv je bil dober, da se je takrat cepilo večje število ljudi. Vesela bi bila, če bi bilo takšnih akcij čimveč , da bi bile  usklajene z nacionalnim programom proti KME ,ki bi lako bil podobno uspešen kot avstrijski. Zaenkrat pa so žal take akcije bolj solitarne in v domeni zainteresiranih in osveščenih izvajalcev cepljenja in promocije proizvajalcev.