Prihaja pomlad, sonce nas vabi ven, v naravo, kjer pa na nas prežijo tudi mali vendar lahko tudi nevarni, klopi.
Slovenija velja za endemično območje in je na tretjem mestu v Evropi po okužbah. V Sloveniji je najbolj ogroženo območje Gorenjske, Štajerske, Koroške in centralni predel Slovenije
Klopni meningoencefalitis je zoonoza, ki se prenaša z vbodom klopa Ixodes ricinus. Okužbo povzroča virus iz družine Flaviviridae.
Klopni menigoencefalitis, virusna bolezen osrednjega živčevja, se prenaša z vbodom okuženega klopa. Klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.
Tveganju obolelosti za klopnim meningoencefalitisom so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej pa tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma je njihov poklic povezan z delom na prostem.
Bolezen običajno poteka v dveh fazah:
Prva faza bolezni se začne približno 7 do 14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, kot so:
slabo počutje,
bolečine v mišicah,
vročina, glavobol,
bruhanje,
bolečine v trebuhu ter driska.
Ta faza traja do šest dni. Sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.
Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane:
telesna temperatura močno naraste (ponavadi nad 39° C),
pojavijo se močan glavobol,
slabost,
bruhanje,
otrdelost vratu,
razmeroma pogosto tresenje rok in jezika,
težave z mišljenjem in koncentracijo,
včasih hujše motnje zavesti. Možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.
Drugo fazo bolezni pri odraslih lahko razdelimo v naslednje oblike:
Meningitis (vnetje možganskih ovojnic): za meningitis so značilni glavobol, vročina, slabost/bruhanje in otrdelost vratu. Bolnike pogosto moti svetloba. Praviloma okrevajo brez trajnih posledic; neposredne smrtne nevarnosti ni.
Meningoencefalitis (encefalitis = vnetje možganov): poleg znakov, ki jih imajo bolniki zaradi meningitisa, se pridružijo še težave, ki so odraz vnetja možganskega tkiva. Bolniki imajo tremor (največkrat prstov in jezika), težave z mišljenjem in zbranostjo, razne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki koma). Še posebno težko je stanje v primerih, ko je prizadeto možgansko deblo.
Mielitis (meningoencefalomielitis, bolezen podobna poliomielitisu): simptomom in znakom meningoencefalitisa se pridružijo še znaki, ki so odraz vnetja hrbtenjače, kar se največkrat pokaže z ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic
Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Specifično zdravljenje bolezni KME ne obstaja, saj ne obstaja učinkovito zdravilo.
Pri približno dveh tretjinah okuženih oseb se bolezenski znaki ne razvijejo, kljub temu, da imajo viremijo in se po okužbi razvijejo protitelesa. Okoli 20 % bolnikov zazna le drugo fazo bolezni, zelo redko pa se okužba pokaže s prvo fazo bolezni, ki ji ne sledi druga, meningoencefalitična faza.
Bolezen lahko pusti trajne posledice. Leta 2007 je za KME obolelo v Sloveniji 199 oseb, za posledicami bolezni sta dve osebi celo umrli. Leta 2009 je bilo zabeleženih 304 prijavljenih primerov obolelosti, ena oseba je umrla. Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta. KME lahko povzroči dolgotrajne, kognitivne motnje delovanja centralnega živčnega sistema, tedaj je čas okrevanja zelo dolg.
Največji delež bolnikov,ki so preboleli klopni meningoencefalitis, ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.
Okužbo s klopnim meningoencefalitisom lahko poskusimo preprečiti na več načinov:
Preventiva se začne z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, kadar gremo v naravo.Tako klopu preprečimo dostop do kože.
Po vrnitvi iz narave se je vedno potrebno temeljito pregledati in če najdemo klopa,ga moramo odstraniti.
Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s klopnim meningoencefalitisom je cepljenje.
Cepljenje je varno in učinkovito ter za vse, ki bivajo na okuženih območjih (tudi če le kratek čas, recimo čez počitnice), zelo priporočljivo.
S cepljenjem smo v Sloveniji pričeli leta 1986, cepljenih pa je le okoli 10% prebivalstva zato vsako leto zabeležimo med 250 in 500 zbolelih.
Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin.
V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (npr. gozdni delavci,geodeti, lovci itd.)
Skupine prebivalstva,ki so bolj izpostavljene nevarnostim okužbe s klopnim meningoencefalitisom:
osebe, ki jim delo v naravi (travnate površine, njive, gozdovi, parki,...) predstavlja vsaj del delovnega procesa (npr. gozdarji, kmetovalci, lovci, osebe, ki vzdržujejo zunanje površine,...)
športniki (golf, tek, jahanje, kolesarjenje, padalstvo, joging,...),
potniki, ki se v času svojega popotovanja v endemičnih področjih gibljejo na prostem,
pohodniki in planinci (pohodi in planinarjenje do nadmorske višine 1800m),
osebe, ki izvajajo aktivnosti na prostem (rekreacija, kampiranje, izletništvo,
nabiranje sadežev, zelišč, gobarjenje, lov ter se zadržujejo na prostem (travniki, jase, vrtovi, parki in gozdovi,...), četudi samo za kratek čas.
vojaki, policisti, gasilci
Cepljenje se priporoča tudi otrokom, od enega leta starosti dalje, saj so tudi otroci izpostavljeni nevarnostim okužbe,saj se gibljejo na prostem še več kot odrasli.
Cepivo je inaktivirano, varno in učinkovito. Ob cepljenju se redko pojavijo prehodne reakcije, kot na primer rdečina in oteklina na mestu cepljenja, slabo počutje ali vročina, ki običajno minejo v enem dnevu. Proti klopnemu meningoencefalitisu se ne smejo cepiti osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcija po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.
Časovna shema je:
-1. odmerek,
-2. odmerek čez 15-30 dni
Cepi se lahko celo leto, se pa priporoča, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih oz. zgodnjih pomladnih mesecih. Tako se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.
Želim vam lepo pomlad,veliko sonca in brezskrbnih dni v naravi.
Ne pozabite na zaščito, še ni prepozno!
Barbara Peče Breznik,dr.med.,dr.dent.med.
specialist medicine dela,prometa in športa
Naročite se na pregled
01 236 11 44 ter na 040 490 110. info@medicinadela.si.
